Ponovna uporaba

Ponovna uporaba posredno prispeva k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, podaljša življenjsko dobo izdelkov, zmanjša količino odloženih odpadkov na odlagališčih, vpliva na varčevanje s surovinami ter naravnimi viri. Prispeva tudi k udejanjanju socialnega podjetništva, spodbuja nastajanje lokalnih delovnih mest na deficitarnih področjih ter omogoča promocijo obrtnih poklicev, ki so v Sloveniji že skoraj izumrli. Aktivnosti na projektu "USE-REUSE" so financirane v okviru ESS in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Za več informacij o projektu Reuse network SLO kliknite na spodnjo povezavo:



Na temo ponovne uporabe odpadkov je širom sveta bilo narejenih že kar nekaj študij. Nekaj izbranih prispevkov je na voljo tudi tukaj.

»Implementing Deconstruction in Florida: Materials Reuse Issues, Disassembly Techniques, Economics and Policy« (angl.)
Študija govori o možnosti ponovne uporabe gradbenih odpadkov. Glavni namen je, da se preusmeri najvišji delež gradbenih materialov iz toka odpadkov v vnovično uporabo. Dekonstrukcija je relativno nov izraz, ki opisuje proces razgradnje in selektivne izločitve vseh materialov za nadaljnjo uporabo.Tradicionalna rušenje običajno vključuje mehanska rušenje, kar pogosto povzroči kup mešanih odpadkov, ki se običajno ne reciklirajo.
Opomba: prispevek je v angleškem jeziku, datoteka je v PDF formatu.


»Development of a simulation model for reuse businesses and case studies in Japan« (angl.)
Prispevek govori o ukrepih za spodbujanje ponovne uporabe v družbi, celostnemu razumevanju ponovne uporabe v podjetij in nasploh na trgu. V prispevku je predstavljen simulacijski model za ponovno uporabo v podjetju ter pogoji za izvedbo, ki so tesno povezani z izidi donosnosti ponovne uporabe na širšem trgu. Med simulacijo rezultatov in primeri so študije za ponovno uporabo podjetij na Japonskem in razprava, da se preveri korektnost modela v širši praksi.
Opomba: prispevek je v angleškem jeziku, datoteka je v PDF formatu.


»Re-Use in Österreich Wiederverwendung als Beitrag zur Abfallvermeidung« (nem.)
Dokument govori o ponovni uporabi in aktivnostih na področju z novim pristopom, ki je okrepil percepcijo v razumevanju ravnanja z odpadki. Nadnacionalni pristop je treba izvajati na regionalni ravni in tudi lokalni, kar omogoča socialno-ekonomska dimenzija ponovne uporabe. Objekti na področju popravil predstavljajo trajnostni pristop k ciljem direktive o preprečevanju nastajanja odpadkov. Regionalno usmerjenih procesi, kot so v Zgornji Avstriji in na Štajerskem, privedejo do razvoja obstoječih storitev, ki delujejo kot mreža centrov za popravila in obnovo. Ocenjena potencial ponovne uporabe je v več tisoč tonah letno, zato je v naslednjih nekaj letih potrebno bistveno hitreje pridobiti strokovno znanje na področju omrežij in sodelovati z drugimi partnerji, ki bodo prispevali k razširitvi celotne ponudbe.
Opomba: prispevek je v nemškem jeziku, datoteka je v PDF formatu.


»Do Sustainable Computers Result from Design for Environment and Extended Producer Responsibility?: Analyzing E-Waste Programs in Europe and Canada« (angl.)
Industrijski proizvajalci si vedno bolj prizadevajo za zmanjšanje okoljskih vplivov njihovih izdelkov. S hitrimi izboljšavami v tehnologiji se večina računalnikov prepozna kot odvečna oprema že v roku dveh let, ne pa na koncu njihove funkcionalne življenjske dobe, ki je približno 10 let. Problem elektronskih odpadkov (e-odpadki) ni le njegova vse večja količina, temveč tudi njegovo toksičnost. Uporaba toksičnih kovin in materialov v računalnikih ima vpliv na okoljska in zdravstvena tveganja. Zato je podaljšana odgovornost ključnega pomena za omejitev negativnih vplivov, ki se povečujejo na globalni ravni.
Opomba: prispevek je v angleškem jeziku, datoteka je v PDF formatu.


»Reuse of secondhand TVs exported from Japan to the Philippines« (angl.)
Trgovina rabljene električne in elektronske opreme (EEO) iz razvitih držav je postala vse večje okoljsko vprašanje zaradi zaskrbljenosti glede neustreznega recikliranja teh proizvodov v državah v razvoju. Prispevek predstavlja sledljivost konvojev z računalniško opremo, ki se pogosto ne reciklirajo pravilno in rezultate intervjujev z 113 Filipinskih potrošnikov, ki so nameravali kupiti rabljene EEO v devetih trgovinah z rabljeno opremo v Manili. Približno 3% uvoženih televizorji so poškodovani ob prihodu v različne države. Približno 40% iz uvoza televizorjev je potrebnih popravil in remonta. Večina anketirancev je navedlo, da raje kupujejo rabljene EEO, saj so cene nižje kot pri popolnoma novih izdelkov. Potrošniki so povedali, da so načrtovani nakupa EEO na uporabo izdelka predvideni za povprečju približno 5 let, vendar je dejanski čas uporabe je lahko manjši. Večina EEO na Filipinih je razstavljenih in recikliranih, veliko jih konča na odlagališčih, kjer se nekontrolirano odvzemajo komponente. Poleg materialnega toka rabljenih televizorjev je v prispevku tudi razprava o ekonomskih vidikih in ustreznih ukrepih za nadzor mednarodne ponovne uporabe rabljenih televizorjev.
Opomba: prispevek je v angleškem jeziku, datoteka je v PDF formatu.


»A Reuse Center for Tompkins County; 2006 Surveys - Summary Report« (angl.)
Dokument obravnava različne primere prizadevanju za uveljavitev reuse. Ponovna uporaba izdelkov in materialov je najbolj učinkovita, okolju prijazna in gospodarno izvedljiva na način, da prispeva k zmanjšanju količin odpadkov. Ustvarja priročno alternativo odlaganja na odlagališčih in izdelavo materialov in izdelkov, ki so lahko dostopni za skupnost in je najboljši način za spodbujanje odgovornosti do rabe naravnih virov.
Medtem ko je bilo recikliranje glavni način za zmanjševanje količine odpadkov v zadnjih dvajsetih letih, se je TCSW osredotočil na bolj progresivne prakse za zmanjševanje odpadkov, za spodbujanje ponovne uporabe in izobraževanje preko svojih partnerstev. Partnerstvo TCSW je s programom »Historic Ithaca’s Significant Elements program« zagotovilo alternative tokov odpadkov za gradbene materiale in druge predmete iz gospodinjstva.
Opomba: prispevek je v angleškem jeziku, datoteka je v PDF formatu.


»Novi poklici in kvalifikacije za profesionalizacijo »Second-Hand« sektorja«
Na povezavi zgoraj najdete analizo »Second-Hand« sektorja, ki je bila opravljena v okviru Leonardo da Vinci projekta “QualiProSecondHand” je pokazala, da v evropskih državah, ki so sodelovale v projektu, ne obstajajo krovne organizacije, kakor tudi ne mreže ali druge strukture, ki bi povezovale celoten sektor. Večina »Second-Hand« sektorja v Evropi – tako na nacionalni kot na evropski ravni – ni organiziranega v združenjih ali velikih zvezah (»federations«), z izjemo Belgije in delno Nemčije. V okviru analize so bila identificirana le kakšna posamezna združenja ali mreže oziroma druge oblike sodelovanj, ki delujejo na določenih področjih sektorja. Vseeno se je pa Izkazalo, da te mreže na nacionalni, regionalni in lokalni ravni zajemajo in se nanašajo le na določen delež podjetij v državah. Na neprofitnem področju ali na področju dela dobrodelnih organizacij je bilo možno identificirati različne oblike mrež, medtem ko na področju profitnih podjetij v »Second-Hand« sektorju deluje le nekaj posameznih oziroma začetno osnovanih mrež. Vseeno pa lahko opazimo, da obstajajo vse bolj številne pobude za pripravo enotnih struktur, prek katerih bi zagotovili kvaliteto izdelkov, razvili skupne strategije marketinga in omogočili predstavitev sektorja navzven, a zaradi heterogenosti sektorja v okviru analize skorajda ni bilo moč identificirati združenja, ki bi delovala v funkciji političnega lobiranja.
Opomba: datoteka je v PDF formatu.